Počitniška hiša za najem
Tukaj se boste zagotovo dobro počutili
Počitniška hiša za najem v Prlekiji
Resda nekoč daleč naokoli znanih murskih mlinov na Gibini ni več. V izročilu pa je ostalo veliko zgodb iz teh mlinarskih družabnosti, v katerih ne manjka stare murske mistike in prijetno iskrivih duhovitosti. Ohranili so se tudi recepti izvirnih mlinarskih jedi in prigrizkov, v katerih seveda nikoli ni manjkalo izvrstnih murskih rib in drugih domačih dobrot. K vsemu pa je sodilo tudi vrhunsko vino z gibinskih in banfijskih gričev.
Biosferni
rezervat
Danes je Gibina del biosfernega rezervata Mura pod zaščito UNESCA. S tako zaščito se lahko ponaša le šeststo enaindvajset območij na vsem svetu. Zato obiskovalcu nikoli ni odveč sproščujoč sprehod po dovolj neokrnjeni naravi, po gojitvenem lovišču, med gnezdišči številnih vrst obvodnih ptic, po obrečnih samotah Mure, Ščavnice ter ob nekaterih še ohranjenih murskih mrtvicah in mokriščih. V teh vodah živi čez petdeset različnih vrst rib, tudi kečiga in sulec. Opazujete lahko bobre, vidre in številne vrste drugod po svetu že zelo redkih ali izumrlih močvirskih rastlin in dvoživk. Po okolici so speljane tudi kolesarske poti. Za varen spust po Muri pa z veseljem poskrbi podjetje Muramar in več drugih profesionalnih murskih čolnarjev.
Že iz časov cesarice Marije Terezije je znano, da je Mura zlatonosna reka. Do konca druge svetovne vojne so s pridobljenimi koncesijami ali brez njih tudi na Gibini izpirali zlato. Sedaj je to prepuščeno zanesenjaškim ljubiteljem.
Od ust
do ust...
Obiskovalec pa bo na tem območju veliko lažje našel bogato ustno izročilo, ki z nekaterimi ohranjenimi običaji vred sega v davno preteklost. Slišal bo lahko pripovedovanje o lucijah, o beli murski ženi, o žareči murski babi ali mili, vendar nevarno zapeljivi Murini hčeri, o pozoju, kačjem kralju z zelo dragoceno krono, o svičorih in ne nazadnje o zlatem teletu, ki bi naj bilo zakopano na tako imenovanem Telečjaku ob sotočju Mure in Ščavnice. Ravno ustnemu izročilu o tem skrivnostnem zlatem teletu pa se rada pridruži tudi legenda o zakopanem zakladu in celo o Atilovem grobu.
Počitniška hiša za najem - Srnečeva domačija*** na Gibini vam nudi veliko zanimivega in prijetnega.
Prepričajte se.
Že pred
5000 leti...
Da takšno ustno mitološko izročilo in številne stare legende niso brez realne osnove, dokazuje znano arheološko nahajališče z ledinskim imenom Gradišče. V doslej eni sami izkopani sondi so arheologi odkrili izjemne ostanke naselbine iz bakrene dobe. Okoliški ljudje pa dobro vedo, da je podobne ostanke na sveže izorani njivi ali po daljšem deževnem obdobju mogoče najti kar na površju. Strokovni pregled teh naključnih najdb potrjuje, da je bilo območje Gradišča, ki se razteza med Šafarskim in Gibino, kontinuirano naseljeno vsaj zadnjih pet tisoč let. Najti je torej mogoče ostanke iz kamene dobe, bakrene, bronaste in železne dobe, pa tudi ostanke iz rimskega časa ter zgodnjega in poznega srednjega veka.
